Intervju s coworkerico Jano Bedrač

Zdravo Jana, ti si bila že v januarju med prvimi coworkerji, ki so se vključili v CWMB. Si pred tem že poznala koncept coworkinga,si imela kakšna pričakovanja, kaj bi ti coworking lahko nudil ter ali so bila ta pričakovanja izpolnjena?

Pred samim sodelovanjem sem o Coworingu vedela zelo malo, zato so bila moja pričakovanja temu primerna. Sem pa tekom sodelovanja ugotovila, da je delo coworkiga in delo našega zavoda zelo podobno, da oboji spodbujamo sodelovanje in razvijanje dela v skupnosti, podporo in pomoč ostalim coworkerjem/uporabnikom.  

Ti vodiš Zavod Franko Maribor. To je zavod za razvijanje, načrtovanje in izvajanje dela v skupnosti. Kaj točno počnete?

V okviru zavoda izvajamo 2 programa, in sicer odprte stanovanjske skupine-vzpostavljanje oskrbe v skupnosti in prehodna stanovanjska skupina, ki sta namenjena osebam, ki  imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, telesno, senzorno in intelektualno oviranim osebam ter stanovalcem in stanovalkam različnih institucij. To so uporabniki, ki potrebujejo koordinirano, kontinuirano in individualnim potrebam prilagojeno podporo in pomoč, da lahko živijo v skupnosti in se ne rabijo preseliti v institucijo.  Program izvajamo terensko, na domovih uporabnikov oz. v formalnih in neformalnih prostorih, ki so na voljo v skupnosti (knjižnica, skupnostna pisarna na CW, kavarne idr.).  V programu sodelujemo z različnimi službami (bolnice, zdravstveni domovi, zavod za zaposlovanje, neformale mreže-družina, centri za socialno delo idr.) in si prizadevamo, da se udeležujemo dogodkov in aktivnosti, ki jih ponuja skupnost in niso namenjene izključno uporabnikom, ki imajo težave v duševnem zdravju, ampak vsem zainteresiranim. Pri delu sledimo načelu normalizacije in direktnega socialnega dela. Spodbujamo razvoj prostovoljnega dela in meduporabniške pomoči. V okviru zavoda izvajamo tudi več skupinskih aktivnosti, ki pa prav tako niso namenjene samo našim uporabnikom, ampak vsem, ki jih zadeva zanima (npr. pohodi, tečaj nemščine, različne športne aktivnosti v naravi ipd.). Skupinske aktivnosti v celoti prevzemajo prostovoljci.

Pred kratkim ste dobili pogodbo ministrstva, ki vam omogoča financiranje. Katere dejavnosti so financirane? Kako boste s tem pomagali vaši ciljni publiki?

Tako je. V letu 2015 smo s strani MDDSZEM-a pridobili sofinanciranje za 2 zaposlitvi in podprtje programa VOS (odprte stanovanjske skupine-vzpostavljanje oskrbe v skupnosti) . S tem smo lahko omogočili večjo podporo in pomoč za obstoječe uporabnike in program še razvili, razširili, vključili nove uporabnike in vzpostavili še en program PSS (prehodna stanovanjska skupina).

Kako ti je CWMB pomagal pri delu, ki ga opravljaš na Zavodu?

V okviru zavoda spodbujamo tudi razvijanje in sodelovanje služb v skupnosti, pri tem nam je pomagal covorking, izvajamo tudi skupinske aktivnosti, ki nam omogočajo,da jih lahko izvajamo v prostorih coworkinga. S souporabo prostorov smo lahko še bolj razvili prostovoljno delo in pridobili nek matični prostor za timske sestanke in individualno delo.

Kako se počutiš na CWMB? Kaj bi lahko rekla o prostoru, skupnosti, aktivnostih (vem, da imaš večkrat sestanek v naših prostorih, tudi v času ko gostimo kakšno predavanje, zato se bojim, da se še nobenega našega predavanja nisi udeležila, ali pač)?

CWMB se mi zdi odlična ideja, menim, da bi moralo biti še veliko več takih prostorov. Žal se sama nisem uspela udeležiti nobene aktivnosti, sem pa na vaš naslov napotila že več oseb, ki so bile navdušene nad posameznim predavanjem. Sama sem v tem času vedno službeno odsopna, saj naš urnik ne obsega 8 ur na dan, vendar zagostavljamo 24 urno telefonsko dosegljivost in sprotno prilagajanje na potrebe in stiske oseb, s katerimi delamo.

Prostori so svetli in idealni za delo, želela bi si, da bi si znala organizirati čas in večkrat priti v pisarno in pisati dokumentacijo tam. Všeč mi je, da ste odprti in pripravljeni na nove ideje in na sodelovanje.

Kaj bi priporočala mladim (vseh generacij), ki želijo uresničiti svojo karierno zamisel? Imaš kak nasvet zanje?

Sama sem vedno sledila svojemu notranjemu občutku. Za vsako pot je potrebno delo, odrekanja in optimizem, verjeti moraš, da ti lahko uspe. Zlasti začetek je izredno težak, še posebej takrat je potrebno videti in verjeti v vizijo, ki jo imaš.


Hvala za tale interviju.